Na Občnem zboru z dne 19.6.1924, »se je skenilo«, da se ustanovi Prostovoljno gasilno društvo Rakitna.Naj omenimo, da je društvo ob ustanovitvi štelo 18 članov. Glavni pobudnik za ustanovitev društva je bil Janez Suhadolnik – Čakovc, ki je postal tudi prvi načelnik društva. Članarina je bila soglasno sprejeta na 2 din mesečno, društvo pa je bilo pristojno pod Gasilsko župo Ljubljana, pošta Moste. Društvo pa je svojo prvo veselico pripravilo že 30.8. istega leta pri Logarju.

Med pomembnimi dosežki je gotovo treba na prvem mestu omeniti nabavo prve gasilske opreme in izgradnjo gasilskega doma. Prvo ročno brizgalno in nekaj cevi je društvo nabavilo že v drugem letu po ustanovitvi, torej v letu 1926. Začeli pa so že tudi s pripravami na gradnjo gasilskega doma in ga pričeli graditi leta 1928. Otvoritev pa je bila 29.6.1929. Sredstva zanj so zbrali s prirejanjem iger in veselic, s prostovoljnimi prispevki krajanov, nekaj denarja pa si je društvo tudi sposodilo. Seveda je bilo opravljeno tudi veliko prostovoljnega dela članov pri pripravi gradbenega materiala in pri sami gradnji. V društvu pa so že takrat veljala stroga pravila. Če člana trikrat ni bilo na sejo, sestanek ali delovno akcijo so v matično knjigo z rdečim svinčnikom napisali »sključen«. Naj omenimo da so gasilci že takrat imeli prvi in edini radio na vasi. Po sklepu seje je ta vaščanom lahko igral le ob sobotah in nedeljah. Pozneje pa so ga zaradi velikih stroškov vzdrževanja prodali.

Prva velika preizkušnja gasilskega društva se je zgodila leta 1932, ko je strela zažgala Gričarjev kozolec. Kot je zapisal kronist »so gasilci leteli s svojo »žabo« (tako so takrat poimenovali brizgalno) gasiti ta požar. Kozolca sicer niso mogli rešiti, rešili pa so okrog stoječa s slamo krita poslopja in tako prestali svoj ognjeni krst«.

Na seji 12.11.1933 pa so društvo preimenovali v »Prostovoljno gasilsko četo Rakitna«. 20.4.1934 so se gasilci zbrali k žalni seji ob smrti Njegovega veličanstva kralja Aleksandra I.. Zbrali so se pred slavnostno okrašeno sliko kralja in trikrat vzkliknili »slava kralju« in trikrat »živio« prestolonasledniku Petru II.
Že tri leta po smrti kralja je bil v četi izvoljen odbor za pomoč v primeru vojne in napada iz zrakas strupenimi snovmi. 15.11.1939 je imela četa prva nočne vaje za primer zračnega napada.

Druga svetovna vojna je prekinila delovanje društva. Požgan je bil gasilski dom, orodje raznešeno in uničeno, uničen pa je bil tudi del arhiva. V vojni in povojnih pobojih pa je preminila tudi večina članov društva. Za oživitev društva po vojni so se zavzeli preživeli člani društva in mladi fantje. Bilo jih je 15. Prvo sejo obnovljenega društva so imeli januarja 1946. Obravnavali so samo eno točko:
Obnovitev požganega gasilskega doma.

K četi so takrat pristopili trije novi redni člani, 20 rednih članic in 15 podpornih članov. Največ zaslug za obnovitev društva je imel Franc Kržič (Hribarjev), ki je prevzel tudi funkcijo predsednika društva in to funkcijo z vmesnimi prekinitvami opravljal do leta 1959. Bil je motor delovanja društva v naslednjih letih. Društvo je takoj začelo z obnovo gasilskega doma, ki je bila končana leta 1949. V naslednjih letih so z izboljševanjem doma nadaljevali. Tako je bil leta 1964 obnovljen stolp in zabetoniran tlak v domu, isto leto pa je društvo razvilosvoj prapor. Leta 1972 je bila opravljena manjša preureditev gasilskega doma, popravilo fasade in sanacija temeljev. Leta 1984 se je začela velika preureditev gasilskega doma. Dom je bil nadzidan, v mansardi urejeni društveni prostori, sanitarije in urejen garažni izhod na jugozahodni strani doma. Ta preureditev se je zaključila s prenovo fasade leta 1986. Na obnovljen dom je bila v letu1990 postavljena tudi električna alarmna sirena. Ob 70 letnici društva pa se je v gasilnem domu našel tudi prostor za kip Florjana.V lanskem letu pa je zamenjana strešna kritina.

Edino orodje, ki je po vojni ostalo, je bila ročna brizgalna, ki so jo očistili rje in nanovo pobarvali. Prvo motorno brizgalno »Sora« je društvo nabavilo leta 1961. Tako je bila končno uresničena namera društva iz leta 1939, katere uresničitev je preprečila druga svetovna vojna. Novo boljšo motorno brizgalno znamke »Rosenbauer« je društvo pridobilo leta 1973. Leta 1971 je društvo nabavilo gasilski kombi znamke »IMV«. S tem je stari vprežni gasilski voz doslužil svojemu namenu. Danes sta ta voz, kot tudi prva ročna gasilska brizgalna obnovljena kot muzejska razstavna predmeta in čakata na primeren prostor, da bosta lahko mladim rodovom priča delovanja gasilskega društva v preteklosti. V letih od 1971 do 1983 je društvo uspešno vodil Andrej Suhadolnik, vnuk pobudnika in prvega predsednika društva. Leta 1988 je društvo dobilo novo orodno vozilo znake TAM. Naslednjo veliko posodobitev gasilske opreme našega društva je pomenila pridobitev gasilskega kamiona z cisterno za požarno vodo in topom leta 2001, in je zamenjal avtocisterno FAP. In zadnja: nabava novega gasilskega vozila za moštvo s priklopnikom za gasilsko opremo leta 2012.